Pešpoti;

daljši sprehodi/lažji vzponi

Poleti se je pred vročino sicer pametno zateči v gozdove, ki so tedaj polni borovnic, gob in kostanja. A svetujemo, da se držite uhojenih poti:

V naši okolici (ravnine, nizke planote, gričevja – do 500 m relativne višine nad okolico)
PEŠ IZ VODIC DO SMLEDNIKA

Pešačiti lahko začnemo že od lokacije, kjer smo nastanjeni. Krenemo v smer proti klubu KUBU. Še preden dospemo do tam oziroma preden se zadnja asfaltirana cesta (tik pred obronkom gozda) začne rahlo vzpenjati, zavijemo levo na poljsko pot. Pred seboj ugledamo podvoz, skozi katerega sledimo poljski cesti vse do vasi Torovo. Pri hišni številki 7 v križišču cest nadaljujemo naravnost. Spet pridemo na poljsko pot, ki se po 100 m nadaljuje v gozdno (še kakih 50 m). Izven gozda nas pričaka farma želvic, vredna ogleda. Od tu naprej po poljski poti – povečini ob robu gozda – pridemo na glavno cesto v vasi Smlednik.

5.6 kilometrov

PEŠ IZ VODIC DO VOKLEGA

Tudi te poti se lahko lotimo peš kar z mesta nastanitve. Skozi vas jo mahnemo do Kluba KUBU in z njihovega parkirišča nadaljujemo naprej po gozdni poti. Od tu nekje v daljavi resda slišimo zvok z avtoceste (kako tudi ne, ko pa pešačimo vzporedno z njo), a naj vas to ne zmoti, saj se pot vseskozi vije po gozdu! Skratka, ko na svoji levi zagledamo avtocestni nadvoz, ga prečimo. Od tu naprej pa samo še naravnost po poti, vse do vasi Voklo.

9.8 kilometrov

PEŠ DO CERKVICE SV. TILNA (vključuje zmeren vzpon)

V vasi Repnje (iz Vodic do Repenj slabe pol ure peš) označeno, kje se dobesedno med hišami gozdna pot nalahno prične vzpenjati. Na griču JZ pod Repenjskim hribom sredi gozda stoji cerkev sv. Tilna. Od tu lahko pot skozi gozd še nadaljujemo, in sicer do ostankov t. i. Starega gradu nad vasjo Smlednik.

3.1 kilometrov

PEŠ DO GRAJSKEGA OBZIDJA IN PAVILJONA ŠINKOV TURN TER PHLIŠKEGA BAJERJA

Iz Vodic se je najbolje odpraviti s kolesom/avtom – skozi vasi Bukovica, Utik, Šinkov Turn, Koseze. Prav na koncu zadnje vasi, preden se začne gozdiček, skrenete desno (po tej cesti naravnost lahko še nadaljujete do paviljona Šinkov Turn) in med drevesi levo že ugledate bajer. Domačini ga imenujejo Koseški bajer, katerega pravilno poimenovanje je Phliško jezero. To pozimi zamrzne v naravno drsališče, poleti pa je primerno za ribolov. Od tod se peš povzpnete na Mengeško kočo (1 ura hoda), Dobeno (1,5 ure hoda) ali po grebenski poti do Rašice (2 uri hoda).

4.7 kilometrov

Še malenkost bolj oddaljeni sprehodi – do izhodiščne točke je treba z avtom/kolesom.
(ravnine, nizke planote, gričevja – do 500 m relativne višine nad okolico)
(hribovje/sredogorje – do 1500 m relativne višine nad okolico) – do izhodiščne točke z avtom/kolesom, naprej peš
ŠMARNA GORA (najljubša destinacija domačinov, kamor vodi več poti)

Največkrat ubrane poti so:

IZ VASI ŠMARTNO: S parkirišča ob pokopališču po enosmerni cesti mimo cerkve. Kmalu se cesta razcepi in nas oznake usmerijo na ožjo cesto med hišami. Po krajšem zložnem vzponu na manjšem križišču desno po precej strmi cesti. Ta se pri zadnji hiši spremeni v gozdno planinsko pot. Na označenem razpotju levo v smeri Šmartinske poti – in nadaljevanje proti vrhu.

IZ SMERI TACEN: Z velikega parkirišča v neposredni bližini reke Save ugledamo oznake za Šmarno goro. Sprva vodijo po pločniku desno, na Thumovo ulico. V križišču Thumove in Ul. Janeza Rožiča naravnost po ožji planinski poti. Po rahlem vzponu prečimo cesto. Naprej po strmejši planinski poti do ravnice Spodnja Kuhinja. Pa spet naravnost po t. i. ”poti čez korenine”, kjer se priključimo na ono, ki vodi iz Šmartnega. In nadaljujemo do vrha!

ČEZ PESKE: Za izhodišče vzamemo vas Vikrče, natančneje s parkirišča bivše diskoteke Lipa. Po peščenem apnenčastem pobočju nadaljujemo po edini poti do vrha.

11.1 kilometrov